Digitalizacija: Evropa se ne zgane.
Evropska podjetja so se na področju digitalizacije izkazala slabo, kar dokazuje aktualna raziskava EOS »European Payment Practices« 2019. Kaj pa še posebej vznemirja? Že leta je tako.
- Samo 49 odstotkov podjetij v Evropi se ponaša z visoko ali zelo visoko stopnjo digitalizacije.
- Razpon med državami je velik, predvsem so slabe ocene s strani nemških podjetij.
- Zastoj v digitalizaciji Evrope je nastal predvsem pri izterjavi dolgov – tukaj večina še vedno stavi na ročne postopke.
Evropska podjetja na splošno nimajo dobrega mnenja o sebi, ko gre za digitalizacijo: to je pokazala aktualna raziskava EOS »European Payment Practices« 2019. Samo 49 odstotkov od 3400 sodelujočih iz 17 držav meni, da je njihovo podjetje dovolj digitalizirano. »In od leta 2017 se to povprečje ni spremenilo«, je dejal Justus Hecking-Veltman, finančni direktor skupine EOS.
Glede na raziskavo EOS se štejejo podjetja iz Vzhodne Evrope, in sicer s Češke (60 odstotkov), Slovaške, Madžarske in iz Grčije (po 57 odstotkov), za visoko do zelo visoko digitalizirana. V Zahodni Evropi vodita Belgija (58 odstotkov) in Združeno kraljestvo (55 odstotkov) – Nemčija je s 26 odstotki zadnja.
Presenetljivo je, da se nemška podjetja ocenjujejo toliko slabše od svojih evropskih sosedov. Če pa oceno sodelujočih v okviru raziskave EOS primerjamo na primer z indeksom DESI, se pokaže drugačna slika: ta evropski indeks na podlagi objektivnih meril meri stopnjo digitalizacije določene države. Nemčijo med 28 državami članicami EU uvršča na dvanajsto mesto.
»Digitalizacija je neprekinjen proces, ki poleg ustrezne miselnosti zahteva nezanemarljiva finančna sredstva,« je poudaril Hecking-Veltman. »Pri podjetju EOS smo, na primer, samo v prejšnjem poslovnem letu vložili okoli deset milijonov evrov v digitalni razvoj svojih osnovnih sistemov za izterjavo dolgov. Ni pomembno, ali neko podjetje sebe uvršča med digitalno naprednega ali nenaprednega – za nikogar ni priporočljivo zaspati na lovorikah.«
Velike regionalne razlike.
Vendar bi bilo preveč preprosto, če bi za Evropo na splošno rekli, da v digitalnem razvoju zaostaja: med posameznimi državami in panogami namreč obstajajo velike razlike. Glede na indeks DESI sta na primer področji veletrgovine in avtomobilske industrije močneje digitalizirani kot kemični in tekstilni proizvajalci. In tudi v primerjavi z ZDA je slika kompleksnejša: tako v Evropi primanjkuje večjih operaterjev spletnih platform in centrov za računalništvo v oblaku. So pa zato podjetja vodilna v izvajanju interneta stvari (IoT): Glede na raziskavo svetovalnega podjetja Bain pa evropska industrijska podjetja projekte IoT izvajajo trikrat hitreje od ameriških konkurentov. Predvsem avtomobilski koncerni so pri uvajanju Industrije 4.0 pridobili veliko prednost.
Ročna analogna izterjava dolgov ni zgolj dovzetna za napake, temveč praviloma stranke ne doseže po najustreznejšem komunikacijskem kanalu in ob najboljšem možnem času.
Tudi kar zadeva tržne razmere, Evropa ni vedno v tako slabem položaju, kot trdijo nekateri. Tako je glede na ekonomska pričakovanja OECD delež delojemalcev brez zadostnih digitalnih veščin v državah, kot so Nemčija, Belgija in Velika Britanija, manjši kot v ZDA. In tudi ovire za čezmejno digitalno trgovino v Evropi niso nič težje ali pa so celo lažje premagljive kot v ZDA – razen izjem, kot sta Poljska in Rusija.
Glede na skupno oceno indeksa DESI (poleg Grčije, Romunije in Bolgarije) je na zadnjem mestu Poljska: ta indeks zajema dejavnike, kot sta kakovost širokopasovnega omrežja in digitalno znanje delojemalcev. Na vrhu so Finska, Švedska, Nizozemska in Danska.
Če pogledamo stopnjo digitalizacije na področju evropskega upravljanja terjatev, so izboljšave še možne: med podjetji, ki so sodelovala v raziskavi EOS, se jih komaj 41 ponaša z visoko ali v celoti digitalizirano izterjavo. »Ročna analogna izterjava dolgov ni zgolj dovzetna za napake, temveč praviloma stranke ne doseže po najustreznejšem komunikacijskem kanalu in ob najboljšem možnem času,« opozarja Hecking-Veltman. »Zato je treba nujno ukrepati, da bomo zmanjšali število zapadlih plačil.«