Zakaj ljudje ne plačujejo svojih dolgov?
Nihče ne pravi, da je poplačati dolg enostavno: za mnoge je to hrib, ki ga je treba preplezati. Toda zakaj se nekateri podajo na to pot, medtem ko se drugi odločijo, da ne bodo plačali? Vedenjska ekonomija in razumevanje družbenih gibanj so del odgovora.
“We would never go into a bank and take out a loan for pizza and coffee and sneakers,” says the famous economist Dan Ariely. But by using their credit cards, some people accrue large debts for just these things, one at a time. In theory, a debt is a debt – in practice, our attitudes are much more complicated, as recent data shows.
Take the issue of cultural background: Depending on where they live, people feel different levels of guilt about owing money to friends, family, or credit institutions. As the 2017 EOS Debt Study shows, people in Russia and the USA feel a greater urge to repay the bank; in Germany, the duty to repay friends and family is stronger. That being said, the rate of paid debts has been increasing steadily over recent years, rising to a recovery rate of 83% in 2017.
Razumevanje sprejemanja odločitev s pomočjo vedenjske ekonomije.
Za razliko od klasičnih ekonomskih modelov, ki domnevajo, da ljudje delujejo racionalno, skuša vedenjska ekonomija razumeti očitno iracionalne odločitve. Raziskave kažejo, da ljudje različno obravnavajo denar, odvisno od njegovega vira in namenov, povezanih z njim. Kot da bi v glavi vzpostavili različne račune za kritje različnih vrst stroškov. Ker je to ‘mentalno računovodstvo’ lahko neracionalno, je razumljivo, da nekdo morda ne želi poravnati svojih neplačanih računov z denarjem, ki ga je dobil kot darilo.
Drugo navidezno iracionalno vedenje: Zakaj ljudje posedujejo visoke obrestne dolgove in hkrati polagajo denar na račune z nižjo obrestno mero? Morda obstaja več možnih razlogov: želja po zagotovitvi razpoložljivih sredstev za nepričakovane odhodke; strah, da bi odplačilo dolgov s prihranki zmanjšalo pritisk za varčevanje; pomanjkanje finančnega znanja; ali pa ni dovolj časa za izvedbo potrebnih izračunov.
Drugo navidezno iracionalno vedenje: Zakaj ljudje posedujejo visoke obrestne dolgove in hkrati polagajo denar na račune z nižjo obrestno mero? Morda obstaja več možnih razlogov: želja po zagotovitvi razpoložljivih sredstev za nepričakovane odhodke; strah, da bi odplačilo dolgov s prihranki zmanjšalo pritisk za varčevanje; pomanjkanje finančnega znanja; ali pa ni dovolj časa za izvedbo potrebnih izračunov.
Ali so nekateri ljudje vnaprej nagnjeni h kreditnemu tveganju?
Anketa o dolgu EOS 2017 razdeljuje dolžnike v več kategorij z različnim odnosom do tveganja, pristojbin in odplačil: bolj previden ‘dolžnik’, ‘občasni dolžnik’ in ‘hipotekarni dolžnik’ na eni strani ter ‘brezskrbni dolžnik’ in ‘kreditni zasvojenec’ na drugi strani.
Za večino dolžnikov je težava dostopnost. Jörg Schweda, direktor EOS Deutscher Inkasso-Dienst GmbH v Nemčiji, pravi: ‘Če bomo lahko prestrukturirali dolgove, da bi bili cenovno dostopni, potem lahko ljudi spodbudimo k ukrepanju, da bi postali brez dolgov.’ Kaj točno pomeni cenovna dostopnost za posameznega odjemalca je kompleksna kombinacija psiholoških lastnosti in okoliščin, kot je dohodek.
Pogostost dolžnikov med osebami EOS se močno razlikuje glede na državo: medtem ko je 3% Rusov kreditnih zasvojencev, spada v ZDA v to kategorijo 15% ljudi. Vse to nakazuje, da imajo kulturni dejavniki pomembno vlogo pri določanju osebnih lastnosti, kar pa vpliva na odnos do dolga.
Za večino dolžnikov je težava dostopnost. Jörg Schweda, direktor EOS Deutscher Inkasso-Dienst GmbH v Nemčiji, pravi: ‘Če bomo lahko prestrukturirali dolgove, da bi bili cenovno dostopni, potem lahko ljudi spodbudimo k ukrepanju, da bi postali brez dolgov.’ Kaj točno pomeni cenovna dostopnost za posameznega odjemalca je kompleksna kombinacija psiholoških lastnosti in okoliščin, kot je dohodek.
Pogostost dolžnikov med osebami EOS se močno razlikuje glede na državo: medtem ko je 3% Rusov kreditnih zasvojencev, spada v ZDA v to kategorijo 15% ljudi. Vse to nakazuje, da imajo kulturni dejavniki pomembno vlogo pri določanju osebnih lastnosti, kar pa vpliva na odnos do dolga.
Kako zvišati stopnjo poplačila dolga.
Izhajajoč iz vedenjske ekonomije, prof. Georg Felser, psiholog na Univerzi Harz, pravi, da si vsi ljudje prizadevajo, da bi se izognili izgubam, vendar je ključnega pomena, kako uravnavati odplačevanje dolga. Nekateri gledajo na poplačilo dolga kot izgubo. Drugi to opredelijo kot zmago, ker se ločujejo od stare prtljage - to velja zlasti za ljudi s ‘potrebo po zaključku’.
‘Pomembno je, da služba za poplačilo dolgov spodbuja ljudi k plačilu’, pravi Schweda. Seveda obstaja skupina ljudi, ki nikoli ne nameravajo plačati dolgov. Schweda nadaljuje: ‘So dobro organizirani in predstavljajo resen problem za podjetja, ki morajo izterjati svoje dolgove, zlasti ko hitro kreditiranje preko interneta olajša njihovo življenje. Vendar so maloštevilni. Na splošno morate dolžnikom pokazati perspektivo’, priporoča Schweda. ‘Če ljudje ne vidijo izhoda iz dolga, pogosto precej hitro prenehajo z odplačevanjem. Oblikovanje učinkovitega načrta za upravljanje dolgov (DMP) je smiselno in učinkovitejše za obe strani. Reševanje sporov je boljše kot izterjava.
‘Pomembno je, da služba za poplačilo dolgov spodbuja ljudi k plačilu’, pravi Schweda. Seveda obstaja skupina ljudi, ki nikoli ne nameravajo plačati dolgov. Schweda nadaljuje: ‘So dobro organizirani in predstavljajo resen problem za podjetja, ki morajo izterjati svoje dolgove, zlasti ko hitro kreditiranje preko interneta olajša njihovo življenje. Vendar so maloštevilni. Na splošno morate dolžnikom pokazati perspektivo’, priporoča Schweda. ‘Če ljudje ne vidijo izhoda iz dolga, pogosto precej hitro prenehajo z odplačevanjem. Oblikovanje učinkovitega načrta za upravljanje dolgov (DMP) je smiselno in učinkovitejše za obe strani. Reševanje sporov je boljše kot izterjava.
Množični mediji in enostavno financiranje povečujejo željo po dolgu.
Poleg posameznih dejavnikov igrajo vlogo tudi družbeni pojavi. Schweda pravi, ‘Veliko socialnih pritiskov je, da ljudje kupujejo drage izdelke, kot so pametni telefoni in prava obleka, samo da bi jih sprejeli v družbi. Dolg lahko hitro nastane, ker lahko z dolžniško kreditno kartico, brezobrestnim financiranjem in oglaševanjem enostavno dobite karkoli in plačate kasneje.’
To prav tako vpliva na ‘sedanjost’: Večini ljudi je sedanjost bolj pomembna od prihodnosti. Uživanje nakupa je močnejše od neizogibne bolečine ob plačilu, bodisi s kreditno ali debetno kartico; zato je verjetneje, da bodo ljudje kupili, ker se zdi nakup neboleč in zahteva samo poteg s kartico. Ampak potem, ko plačilo zapade, čutijo bolečino, ki je ločena od prejšnje nagrade, zaradi česar bodo manj verjetno plačali.
Po mnenju organa za finančno ravnanje v Združenem kraljestvu se 3,3 milijona Britancev bori z dolgotrajnim dolgom, opredeljeni so kot tisti, ki v 18-mesečnem obdobju več plačujejo za obresti in druge stroške, kot pa za zmanjševanje dolga. Ali je mogoče, da nekatera podjetja aktivno iščejo zaslužek pri ohranjanju ljudi v dolgovih?
‘To ni uspešen poslovni model iz več razlogov. Tudi če bi bil, bi bilo to neetično,’ razloži Schweda kot strokovnjak za nemško tržišče. ‘Finančna industrija bi morala pomagati ljudem, da najdejo pot iz dolga, ne pa, da jih tam zadrži.’
To prav tako vpliva na ‘sedanjost’: Večini ljudi je sedanjost bolj pomembna od prihodnosti. Uživanje nakupa je močnejše od neizogibne bolečine ob plačilu, bodisi s kreditno ali debetno kartico; zato je verjetneje, da bodo ljudje kupili, ker se zdi nakup neboleč in zahteva samo poteg s kartico. Ampak potem, ko plačilo zapade, čutijo bolečino, ki je ločena od prejšnje nagrade, zaradi česar bodo manj verjetno plačali.
Po mnenju organa za finančno ravnanje v Združenem kraljestvu se 3,3 milijona Britancev bori z dolgotrajnim dolgom, opredeljeni so kot tisti, ki v 18-mesečnem obdobju več plačujejo za obresti in druge stroške, kot pa za zmanjševanje dolga. Ali je mogoče, da nekatera podjetja aktivno iščejo zaslužek pri ohranjanju ljudi v dolgovih?
‘To ni uspešen poslovni model iz več razlogov. Tudi če bi bil, bi bilo to neetično,’ razloži Schweda kot strokovnjak za nemško tržišče. ‘Finančna industrija bi morala pomagati ljudem, da najdejo pot iz dolga, ne pa, da jih tam zadrži.’
Osebni pristop je boljši način.
Schweda se zavzema za osebni pristop k doseganju tega cilja: ‘Družba se spreminja in izterjava dolgov se mora spremeniti z njo. To pomeni komuniciranje z ljudmi preko medija, ki je najbolj primeren zanje, in z uporabo jezika, ki ga razumejo in se lahko z njim povežejo.’ Po njegovem mnenju vlaganje v tehnologijo vse bolj pomaga EOS na tem področju, ‘Napredek, kot so nove tehnologije, kot je umetna inteligenca, nam pomaga pri prilagajanju načrtov odplačevanja posameznikovim potrebam.’ Dejal je tudi, da je najprej del odgovora pri upnikih, ki bi se izognili posojilom posameznikom, ki niso kreditno sposobni - številne institucije, ki dajejo posojila ali prodajajo na kredit, že uporabljajo napredne tehnologije za podporo pri ocenjevanju kreditne sposobnosti.
Naj zaključimo s ponovnim ogledom primera Dana Arielya. Ali je 20.000€ posojila za pico, kavo in superge vedno slaba ideja? No, odvisno: če boste morali poplačati dolg po kreditnih karticah z visokimi obrestnimi merami za pretekle izdatke, ste morda bolj racionalni, kot sprva izgleda. In naloga upnika je to ugotoviti.