Plačilna disciplina: v Evropi ni bila nikoli boljša. A kako dolgo še?
Štiri stranke od petih v Evropi pravočasno plačujejo račune. Trend takšne plačilne discipline se kaže že pet let. Vendar zaradi šibke konjunkture vedno več podjetij kritično zre v prihodnost.
- 81 odstotkov Evropejk in Evropejcev pravočasno plačuje račune.
- Konjunktura peša: kazalnik gospodarske klime inštituta Ifo je trenutno najnižji od leta 2014.
- Črnogledi obeti za prihodnost: gospodarski razvoj negativno vpliva na plačilno disciplino.
Podjetja v Evropi se lahko veselijo nemotenega delovnega procesa, saj: plačilna disciplina strank ni bila še nikoli tako dobra kot sedaj. Štirje od petih Evropejk in Evropejcev (81 odstotkov) račune plačuje pravočasno. To je eden od rezultatov reprezentativne raziskave »European Payment Practices« 2019, ki jo je podjetje Kantar po naročilu ponudnika finančnih storitev EOS že dvanajstič izvedlo v 17 državah.
Nemci so najboljši pri pravočasnem plačevanju.
Ta trend se ponavlja že od leta 2014. Lani se je stopnja rednih plačil že petič zapored zvišala na novo najvišjo raven, in sicer 79 odstotkov. Pri zasebnikih je stopnja rednih plačil s 84 odstotki višja kot pri poslovnih strankah (79 odstotkov). Daleč najvišjo stopnjo rednih plačil ima s 89 odstotki Rusija. Vodilne v Zahodni Evropi so letos nemške stranke, od katerih kar 86 odstotkov pravočasno plačuje račune. S 85 odstotki sledi Danska, ki je lani med državami Zahodne Evrope zasedla prvo mesto. V povprečju je stopnja rednih plačil v Vzhodni Evropi z 80 odstotki rahlo pod povprečjem Zahodne Evrope (83 odstotkov).
Eden od odločilnih razlogov za ta pozitiven trend je stabilna gospodarska lega. Leta 2018 se je povprečna kupna moč v Evropi glede na analizo inštituta za potrošniške raziskave GfK dvignila za 2,5 odstotka. Drugi razlog so vnaprej določeni plačilni roki. Pogled na razvoj prejšnjih let kaže naslednje: krajši kot so plačilni roki, višja je stopnja pravočasno poravnanih računov. Podjetja v Nemčiji in na Danskem zato postavljajo razmeroma kratke plačilne roke, in sicer 23 ali 24 dni, medtem ko je v celotni Evropi povprečen rok za plačilo 33 dni.
Napoved: Gospodarska klima na najnižji ravni v zadnjih letih.
Vprašanje je, ali se bo ta trend obdržal. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje, da se bo BDP v Nemčiji po letu 2019 zvišal zgolj za 0,7 odstotka, kar je za polovico manj kot leta 2018.
Še več: gospodarska rast se še vedno niža, kazalnik gospodarske klime inštituta Ifo je bil letos namreč najnižji od leta 2014. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo gospodarska uspešnost še naprej nižala. Tudi sicer se v evroobmočju in na Kitajskem gospodarska rast niža.
»Pomembne krize šele prihajajo,« pravi Klaus Engberding, predsednik uprave skupine EOS. »Teme, kot sta Brexit in ameriško-kitajska trgovinska vojna, se tako pogosto pojavljajo v novicah, da se resnosti teh razmer ne zavedamo več tako kot včasih. Toda posledice so zelo resnične in bodo resno vplivale na podjetja.«
Posledic plačilne discipline ne gre podcenjevati, saj za podjetja predstavljajo izgubo dobička in likvidnostne težave.
Krize slabijo plačilno disciplino.
To se že kaže v raziskavi. Po Evropi 24 odstotkov podjetnikov verjame, da se bo plačilna disciplina v prihodnjem letu poslabšala. Negotovost vpliva tudi na zelo stabilne države, kot je Danska, kjer trenutno 85 odstotkov kupcev pravočasno poravnava račune: približno 13 odstotkov pričakuje oslabitev plačilne discipline, medtem je v prejšnjem letu tako menilo 8 odstotkov.
»Posledic plačilne discipline ne gre podcenjevati«, pravi Engberding, »saj za podjetja predstavljajo izgubo dobička in likvidnostne težave.« Posledice bi lahko bile usodne: 15 odstotkov podjetnikov iz Zahodne in 16 odstotkov podjetnikov iz Vzhodne Evrope je izjavilo, da je njihov obstoj v primeru neplačil ogrožen.