Zavarovana slaba posojila: Ta trend oblikuje trg v letu 2018.
Bo 2018 leto, ko bodo slaba posojila (angleško: non-performing loans, v nadaljevanju NPL) končno postala splošno priznana investicijska priložnost? Evropska komisija, Evropska centralna banka in Evropski bančni organ izvajajo vrsto ukrepov, da bi trgovanje z NPL-ji postalo bolj strukturirano, dostopnejše in tako bolj vabljivo.
Pojav izraza »slaba posojila« v medijih okrog 2007 je številne strokovnjake finančnih storitev prestrašil. Blagovna znamka »bančnik« je bila znatno oškodovana v javnosti, ki je menila, da plačuje za napake industrije. Leta 2010 je celo založba Oxford English Dictionary v gesla z besedo "toxic" (slovensko: strupena, slaba) vključila primere finančnih instrumentov.
Po desetih letih so se naslovi, če že ne čustva, nekoliko umirili. Tako zelo, da nekaj ljudi ve, da je investiranje v NPL-je od takrat postalo vsakodnevni pojav: globalni trg to ve že več desetletij, vendar je ponovno oživitev povzročila šele želja regulativnih organov po odpravi tveganja za bančne bilance stanja. Študija Deloitta je odkrila, da se je lani v celotni Evropski Uniji (EU) pričakovala prodaja svežnjev NPL-svežnjev za skoraj 130 milijard evrov – kar je za približno eno tretjino več kot 2014. Celoten bruto obseg NPL-jev v EU je konec marca 2017 znašal približno 1,3 bilijona evrov, od česar je bilo 921 milijarde evrov bančnih bilanc stanja v evrskem območju, kar je predstavljalo približno 5 odstotkov celotnega obsega posojil.
Položaj, ki je bil pozitiven za vse na trgu NPL?
Navkljub znatnemu pozitivnemu preobratu v gospodarstvu od velike finančne krize razmerje potencialnih kreditnih zamenjav ne upada tako hitro, kot bi si Evropska komisija želela. Julija 2017 je Evropski svet Evropski komisiji in številnim drugim organom naročil pripravo akcijskega načrta za spopadanje s težavo in zagotovitev večje finančne stabilnosti v celotni EU. To je vključevalo Evropski bančni organ (v nadaljevanju EBA), Evropsko centralno banko (v nadaljevanju ECB) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljevanju ESMA), pa tudi Evropski odbor za sistemska tveganja (v nadaljevanju ESRB). Del tega načrta bi vključeval poenostavitev procesa, s katerim bi lahko banke NPL-je prenesle institucijam, ki niso banke, kar bi spodbudilo sekundarne trge k NPL-jem in morebitni vzpostavitvi platforme za transakcije NPL.
Pri slednjem bi se uporabljale standardizirane predloge in postopki, ki bi spodbudili javno dojemanje NPL-jev kot splošno priznane investicijske možnosti. S tem bi banke prav tako lahko odpravile tveganja, restrukturirale svoje portfelje in prerazporedile vire NPL k svojim osnovnim aktivnostim. Še pomembneje pa je, da bi to sprostilo kapital za izvajanje tistih funkcij, ki jih banke izvajajo najbolje, kot je financiranje gospodarske rasti. Končno bi to tudi regulativnim organom omogočilo natančno spremljanje trga in izvajanja poslovanja.
Situacija, ki bi bila pozitivna za vse, torej. In to je samo začetek, saj so po mnenju Evropskega sveta novi ukrepi načrtovani za leto 2018. Za strokovnjake NPL, kot je skupina EOS, bo to vznemirljivo leto, še posebej ker bodo strožji predpisi povečali vabljivost naložb v to kategorijo premoženja.
Povečana struktura in standardizacija na trgu NPL, k čemur je mogoče prispevala tudi ustanovitev nacionalnih družb za upravljanje premoženja (AMC-ji), bosta spodbudili samozavest na teh trgih in privabili kakovostnejše investitorje. Del trga NPL, ki je zavarovan na primer z nepremičninami, letali, ladjami, vrednostnimi papirji itd., postaja po mnenju področnih strokovnjakov, kot je Deloitte, že zdaj vse bolj vabljiva možnost.
ECB s svojimi poskusi spodbujanja bank, da bi se otresle svojih bilanc stanja NPL-jev, predlaga prenehanje poslovanja s temi terjatvami ali jamčenje zavarovanja zanje. Ta predlog pri bankah ni priljubljen, saj bi jim zaradi njega ostalo malo ali nič, medtem ko prodajanje nedonosnih sredstev zagotavlja vsaj nekaj upanja za donos. Banka KBC of Belgium je na primer med restrukturiranjem prodala 40 odstotkov svojih terjatev, kar jim je omogočilo odplačilo vladne podpore, ki so jo prejeli pet let prej, kot je bilo načrtovno. Portfelje NPL je kupilo izkušeno podjetje v belgijskem sektorju finančnih storitev EOS Aremas.
Učinkovit model za investiranje v NPL-je bi bilo morda uporabno ponoviti v Italiji in balkanskih državah, kjer bo nedavni kolaps nepremičninskega trga lahko znatno povečal število razpoložljivih velikih portfeljev zavarovanih terjatev. Banke v regiji so pod pritiskom regulativnih organov, da odpravijo tveganja in tako izboljšajo svojo kreditno oceno.
Investiranje v NPL-je ni lahko.
Čeprav bo priložnosti veliko, morajo upravljavci premoženja upoštevati naslednje: investiranje v portfelje NPL ni primerno za plašne ali neizkušene. Upravljanje zavarovanih in kombiniranih portfeljev je zapleteno in podjetja, ki se ukvarjajo z upravljanjem terjatev, se soočajo s številnimi izzivi. Prvi je zapleteno področje podatkov, ki ga je mogoče delno rešiti s platformo NPL, ki jo predlaga EU. Zakon o tajnih podatkih in Splošna uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR) podjetjem, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja, otežujejo pridobivanje vseh potrebnih informacij. Potem je tu še dodaten izziv vrednotenja zavarovanja s premoženjem, ki ga je treba nenehno nadzirati. EBA to prepoznava kot ključne zadeve, ki lahko ovirajo nadaljnji razvoj industrije, in poudarja pomembnost ter integriteto povezanih podatkovnih sistemov.
Skupina EOS je pridobila zelo poglobljeno strokovno znanje, posebej na področjih posojil, zavarovanih z nepremičninami. EOS je z zaposlitvijo upravljavcev primerov, pravnih strokovnjakov in zunanjih strokovnjakov postalo vodilno podjetje v tem sektorju. Vendar morajo pri EOS-u profesionalnost spremljati čustva: »Naš način obravnave strank nam je zelo pomemben,« pravi Veerle Timmermanns, direktor komercialnih posojil v belgijski banki KBC. »Vsakdo, ki dela z nami, mora stranke obravnavati spoštljivo in empatično, tako kot to počnemo sami.« Tveganje ugleda za banko, ki odprodaja ta posojila, je veliko in ga ne smemo podcenjevati. V očeh javnosti se odgovornost banke ne konča, ko druga organizacija kupi portfelj. Javnost in mediji bodo neusmiljeni, če bodo menili, da banke dovoljujejo, da so njihove nekdanje stranke obravnavane neustrezno ali nepošteno. Zato je bila uspešna odprodaja EOS-ovemu Aremasu, organizaciji, ki ima podobne vrednote kot KBC.